7. Tektonik ultra 2019

Par dni pred 7. izvedbo Tektonik ultra teka okrog občine Ivančna Gorica sem na facebook-u objavila spomin iz 3.Tektonika, ko me je Toni po zaključku dogodka zasnubil in dodala: “Po čem si bomo pa zapomnili letošnji Tektonik?”

3.Tektonik ultra, zaroka <3

Niti sanjalo se mi ni, da bom sama letos dogajanje spremljala le od daleč, saj sem se v sredo zvečer doma!!, dva dni pred začetkom močno zaletela z desnim mezincem v stol in zaradi premočnih bolečin ter otekline naslednji dan pristala na urgenci na slikanju mezinca. Slika je pokazala, da je kost dejansko počena, v mavčarni so mi imobilizirali prst in mi predpisali najmanj dvotedenski počitek. Seveda sem bila strašno potrta, predvsem zaradi tekaškega treninga, pa tudi zaradi Tektonika. Januarja sem opravila par dobrih treningov in bila na dobri poti, da bo to moj rekorden mesec po številu kilometrov. Kaj kmalu sem se vdala v usodo, se nehala smilit sami sebi in sprejela situacijo takšno kot je. Letošnji Tektonik bom pač opazovala od daleč in upala, da se bodo najini gostje počutili kar se da najboljše. Žal mi je bilo, da nisem mogla biti v družbi teh izjemno pozitivnih ljudi. Tudi moja mamica se letos ni mogla pripeljati k nam v Šentvid, da bi čuvala Hani, tako da mi je očitno bilo namenjeno, da bova vikend preživeli skupaj z mojo malo navihano princesko, ostali pa raziskovali stezice in poti okrog naše občine. Največja zahvala gre ponovno moji podporni ekipi iz SPP-ja, brez vajinega spremstva Tadeja in Ivo, bi bil Tektonik veliko bolj samooskrben! 😉 Hvala vama! <3

Ker sama nisem bila prisotna na trasi, bom objavila par zapisov prijateljev, ki so bili prisotni in so delili z menoj nekaj misli in spominov. Letošnje leto je celotno pot Prijetno domače (dobrih 100 km) preteklo 8 tekačev: Nataša Robnik, Pija Burja, Berny Čeplak, ter že drugo leto zapored: Marija Trontelj, Borut Rojc, Mateja Duh, Bogdan Duh in Aleš Mars.

finišerji vseh treh etap, čestitke!!

 

MATEJA in BOGDAN DUH

“Nebeško doživetje na 6. Tektonik ultra tekaškemu vikendu pred enim letom naju je privabilo v Šentvid pri Stični tudi letos. Na celotni trase se je po najini Garmin uri nabralo 105 km, 2711 višincev in 16 ur 54 minut. Več ali manj smo se trudili držati krožne poti Prijetno domače okrog občine Ivančna Gorica, le da smo se letos, predvsem prvo polovico trase 3. dne, bolj držali asfaltnih cest (ta del smo posvetili cestnim sotekačicam Nataši, Berny in Piji, pa tudi ostali se niso branili hitrejšega koraka po cesti, saj je bilo po stezicah od 10-20 cm nezgažene snežene odeje.) Vsak od udeležencev je prispeval svoj delež pri hrani in pijači, tako da smo s seboj prinesli vsak nekaj, večinski delež pa sta nam pripravila Toni in Katka.

1.Dan nas je pot vodila iz Šentvida pri Stični – mimo Doba – Brega pri Dobu – Temenice – Vrha pri Sobračah – Sobrače in nazaj v Šentvid pri Stični: 21,13 km, 462 višincev, 2 uri 56 minut

Skoraj se je ponovila vremenska zgodba preteklega leta, petkovo sneženje je dobro pobelilo pokrajino. Startalo nas je 12. Pot je bila raznolika, blatna, mokra, zasnežena. Tekaški korak je bil dokaj enoten, držali smo se v skupini. Večerno druženje smo podaljšali v nočno kramljanje in v zgodnjih jutranjih urah okoli pol dveh legli k počitku. Na voljo so nam bili tuši, topel čaj, aperitivi, pivo in prenočišče. V klubu Tektonik so poleg naju dveh prespali še Borut, Aleš, Marija, Bogo, Nataša, Berny in Pia (slednje tri smo poimenovali »cestarce«, ker vse obožujejo tek po asfaltu).

2. Dan smo se na start odpeljali do vasi Krka, nato pa nadaljevali mimo Kala – Ambrusa – Kamnega vrha pri Ambusu – Drašče vasi – Zagradca – Kitnega vrha – Lučarjevega Kala – Glogovice do Šentvida pri Stični: 41,17 km, 920 višincev, 6 ur 44 minut (bila sva v zadnji skupini, mnogi so pritekli dosti pred nami)

Start ob 9h, zbralo se nas je 23 tekačev, nekaj novih obrazov. Kmalu se je pokazalo, da bo tokrat manj homogenosti v skupini, tako so jo hitrejši odtekli naprej, počasnejši pa v svojem lahkotnem pogovornem tempu. Tudi tokrat so nam pripravili dva bogato obloženi okrepčevalni postaji v Korinju in v Drašči vasi. Domačini so nas bogato pogostili z domačimi dobrotami, hrano in pijačo. Naprej nas je pregnal mraz, sicer bi se tu lahko zadrževali še pa še. Večerne ure so nam popestrili Tomaž s prikazom posnetkov s Tor Des Geant,
Žana in Petra sta predstavili treking v neposredni bližini Mount Everesta,
Matjaž pa je predstavil svojo izkušnjo z Oman desert ultra. Mi2 sva se ta večer poslovila od druščine okoli 23h, nekateri so vztrajali do enih zjutraj.

3. Dan smo ponovno startali v Krki in nadaljevali mimo izvira Krke – Znojil – Muljave – Zavrtače – Polževa – kriške vasi – Višnje Gore – Gor. Brezovega – Obolno (776 v m) – Metnaj – Stična – Šentvid pri Stični: 42,91 km, 1329 višincev, 7 ur 14 minut

Nedeljsko etapo smo popestrili s srečanjem s policaji v Ivančni Gorici, ki so nas ustavili v kombiju, v katerem nas je bilo 10 (2 preveč), neprivezani…. Policaj je dobrodušno predlagal, da se vrnemo na v Šentvid in 2 tekača odložimo, mi pa smo predlagali izstop dveh tekačic, ostali pa nadaljevali z avtom. Prostovoljno sta se žrtvovali cestni tekačici Nataša in Berny, ki sta tako dodatno za ogrevanje odtekli cca 2 km. Toni se je po tem, ko je nas ostale izkrcal v vasi Krka, vrnil po njiju. Na startu se nas je zbralo 13 tekačev, tokrat smo bili homogena ekipa, hitrejši so se prilagodili počasnejšim na račun druženja in imeli smo se resnično lepo, sanjsko. Zadnji dan nas je nagradilo vreme z jasnim nebom in sončkom ter čudovito zimsko zasneženo idilo, o čemer pričajo številne fotografije. Celotno traso nas je zaključilo 8 tekačev: Marija, Nataša, Berny, Pia, Borut, Aleš in mi2.

Številna nova poznanstva, življenjske zgodbe in izkušnje sotekačev, naju vedno navdušujejo in jima zelo rada prisluhneva. Tekom celotnega vikenda se je čutila pozitivna energija, ki je izžarevala iz vsakega udeleženca. Številni humorni vložki so dopolnjevali vzdušje. Skratka nebeško in nepozabno! In vsa dobra energija se naju še kar drži, občutke in doživeto skrbno hraniva v najinih srcih. Srčna hvala organizatorjema Katki in Toniju, podporni ekipi Tadeji, Ivu in ostalim, oskrbnikom okrepčevalnic, sotekačem, … in policajema. 😉”

TADEJA KRUŠEC

“Tektonik: tako sproščene in harmonične družbe, pa še ne v skupinskem teku. Energija je bila top, vzdušje je bilo neopisno veselo. Narava vsa v belem, lepi pogledi, trasa glih prav razigrana. Zelo so me navdušile okrepčevalnice, lično postrežene domače dobrote, za vse je bilo poskrbljeno, domačini neverjetno prijazni, toplosrčni,… Lepo smo bili nagrajeni s snegom, ki nam je dočaral zimsko pravljico. Prav uživala sem, kar se tudi vidi na fotografijah 😍. Bi si dala ene 24, ne pa 42 – vsaj po slikcah.” (Tadeja je naslednji dan praznovala 42.roj.dan)

BORUT ROJC

“V petek malo pred 17, kot zadnji pridrvim v Šentvid in zgrožen ugotovim da je moja “postelja” zasedena….”cestarke” so okupirale naš standardni plac pod plezalko , nič hudega, placa je dost
1. dan Ob 17h se začne huronsko odštevanje Tonija in štartamo 1.etapo. Presenetljivo neverjetno uživam, čeprav je pretežno tekaška. Po slabih 3 urcah smo v cilju in začne se hidracijski del druženja Polno smeha in zadovoljstva in hitro je ura pol dveh, ko je treba spat.
2.dan Zjutraj nam naša mama skuha eno malo džezvico kofeta ( 4l ziher ) in ob 9h štartamo izpred cekve na Krki, kjer nas pričakata tudi pustolovska prijatelja (končno).
Ta etapa je veliko bolj hribovska , saj do konca dneva premagamo 1200 višincev in 42 km, smo utrujeni in veseli, no veseli so drugi, jaz sem pa utrujen , zanimivo je to da smo porabili do minute isto časa kot lani
po tuširanju je na vrsti klasični sobotni del z zanimivimi potopisi, najprej Kristi z TDG. Bravo še enkrat, padel sem not in hodil s tabo(vami) še enkrat . ; nato Cici in Mucki z Himalajo…..čudovito !! in na koncu še Prjatu Princ, ki je predstavil Oman tako, da bi šel najrajš kar takoj tja
Ob hidraciji je hitro ura že jutri in treba je spat.
3. dan Zjutraj so noge že močno telečje in potrebno se je razmigat, da zalaufamo mašine, spet prileti naša mama z piskrom kofeta in kmalu odpeketamo na štart. Prijazni policist nas ustavi in opozori da nas je pa le mal preveč v kombiju in cestašici se javita da peš nadaljujeta pot ..no okol pol desetih končno štartamo in ob krasnem ampak zelo hladnem vremenu kilometri kar letijo. Precej hodimo, še več se smejimo in zabavamo. Ob novozapadlem snegu res postanemo zopet otroci.
Hitro mine tudi ta etapa in veseli si pademo v objem.
Poudaril bi, da kljub temu, da so bile zraven res odlicne tekačice, da smo vseskozi tekli in hodili v skupini, beri, so bile uvidevne z mano. In, ceprav same sebe imenujejo cestačice, lahko zagotovim da so cist taprave trejlarke.
In nenazadnje je treba omenit Tadejo in Ivota, nepogresljiva in odlična sta, brez vaju bi nekaj manjkalo. Madona, kolk bi še lahko pisal…..bil je to moj najboljši Tektonik tek ❤️
Hvala tudi za finišerska darila. ” (…, ki sta jih prispevala občina Ivančna Gorica ter klub Tektonik)

PUSTOLOVEC RAJD – JANEZ KOROŠEC (2.etapa)

“Že prve minute traila smo se tolkli po glavi in se spraševali, ja pa kje smo bili zadnjih sedem let, odkar že obstaja tale čarobna tekaška zgodba v zasanjani zimski dolenjski pokrajini – Tektonik ultra trail. Takih stvari se ne zamuja! Prijazen, smeha poln, sproščen tek v odlični družbi. A kilometraža je čisto prava, desetine kilometrov, brez pardona…, razmere tudi, zimske, take da ti nasuje snega za vrat, da vriskaš!  Must go! Evribadi!
Tek je seveda absolutno samooskrben in tekmovalci so popolnoma prepuščeni lastni iznajdljivosti, razen da so, čisto slučajno, tam okoli bogate okrepčevalnice na 10km s prijaznimi domačini… in se tu pa tam pojavi pred teboj kombi z napisom Tektonik, ali celo pravi bivalnik

 

Petek, 1. etapa

Sobota, 2.etapa

Nedelja, 3.etapa

 

This entry was posted in: ,
Tags: , .
Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Categories