Articles from: November 2022

Jesenske počitnice 2022 – SICILIJA

Potovanje na Sicilijo je bila moja ideja za darilo Tonijevi najstarejši hčerki Zari za 18-i rojstni dan. Ker nas je za naš avtodom preveč in ker sem si itak želela, da po dolgem času gremo nekam z letalom, smo po dolgem kolebanju med Tenerifi, Tunizijo, Egiptom … naposled izbrali ta čudovit otok, ki sem ga enkrat že prekolesarila s Simonom. Tokrat smo obiskali tudi tri kraje, ki jih s kolesom nisem .. Etno, notranjost otoka z vasico Corleone ter čudovit San Vito lo Capo. Na potovanju smo bili praktično 11 dni, lahko rečem, da premalo, zmanjkalo je časa za marsikatero plažo, mesto in tudi pretečenih kilometrov je bilo premalo, saj smo imeli precej natrpane dneve. Pozna se tudi to, da so dnevi že zelo kratki, ob šestih popoldan je bila že trda tema. Želela sem jim pa pokazati čimveč! V naprej nismo imeli rezervirano popolnoma nič. Že ob osmih zjutraj smo pristali v Palermu, a se od tam nismo spokali pred 11-o uro zaradi zapletov z rent a carjem. Na letališču imajo namreč precej višje cene, zato je Toni rezerviral preko spleta in imela sva nekaj težav. Ko smo se naposled napokali v Hyundai Bayon, je Zara ugotovila, da je na sedežu, kjer smo tri ure sedeli, pozabila pasno torbico z vsem denarjem. Torbice tam itak več ni bilo! Na srečo so dokumenti ostali pri Toniju, denar pa je dobila od naju, na srečo ga ni bilo pretirano veliko, tako, da se ni bilo treba preveč sekirat. Edino za izgubljen etui za očala, bo treba pa še enkrat v Pariz! 🙂 Začetek slab, konec dober! In točno tako je bilo. No, skoraj (po povpratku v Benetke je Toni namreč izgubil telefonsko številko našega shuttle busa in smo ostali brez prevoza do naše garaže, kjer smo imeli sparkiran avto. Eno uro sem s puncami čakala na letališču, ob enih ponoči, da je Toni prišel po nas s kombijem , hvala Maša za pomoč!!).

Med vožnjo sem preko bookinga rezervirala prvi apartma v prelepem meni že poznanem mestu Cefalu. Hani in Zara sta imele čisto svoj apartma s kuhinjo in kopalnico, zunaj bazen ter kolesa, ki so bila brezplačno na voljo. S Tonijem sva tekla z vozičkom, Zara je peljala Hani s kolesom do centra. Zelo smo uživali! Z Zaro sva zaplavali v morju, Hani že prej v bazenu. Naslednje jutro sem tekla okrog mesta, Zara je šla peš po svoje, sva se pa dobili na glavnem trgu pred čudovito katedralo na kavici. Popoldan smo že bili v Taormini. Moja želja je bila, da jih peljem na otok Vulcano in da se tudi povzpnemo na vulkan, a ker nisem dobila najboljših informacij, kako je z vzponom, naj bi bilo kaznjivo, se potem nismo odločili. V Taormini sem ponovno našla čudovit apartma, Lemon Tree, s čudovitim razgledom na mesto, s čudovitim bazenom ter najbolj čudovitima oskrbnikoma. Prišli smo v času sieste in so bile zaprte trgovine, pa tudi malce težko smo našli apartma. Navigacijo je prevzela Zara, ki se je takrat šele spoznavala z Google mapsom in smo prišli malce slabe volje na cilj. Diega sem prosila, če imajo kaj za jest oz. je kje blizu restavracija. Prinesel nam je paket testenin ter omako in svežo baziliko, toliko da ne umremo od lakote. Zvečer je šel Toni v nabavo, punce pa smo uživale ob razgledu in v bazenu. Dora je zbolela, prvič v življenju, bila slabo razpoložena, zgledalo je, kot da jo boli grlo, kašljala je, veliko je jokala. Zgodaj zjutraj sem si privoščila dvourni tek na Monte Venere, popoldan pa punci peljala po Taormini in ogled antičnega gledališča, ki mi je najbrž zaradi pogleda na morje in Etno veliko bolj posebno mesto, kot sicer največje gledališče na Siciliji, v Sirakuzah (tudi tam je bilo krasno, predvsem, ker smo bili ob sončnem zahodu). Četrti dan potovanja smo najprej peljali Doro k zdravniku, saj je noč bila res težka. Protibolečinska svečka je prijela zgolj za eno uro, večji del noči sem prebedela ob Dorinem joku. Šlo je za virusno vnetje ušeska, prejela je sirup. Po dveh dnevih jemanja sirupa je bilo na srečo čisto vredu. Vmes smo se povzpeli na Etno. Punci z gondolo, jaz peš. Zanimivo je bilo to, da nisem prišla na vrh gondole (višina 2900m) prav veliko za njima. 🙂 Za teh 600 višincev sem potrebovala okrog 45 minut, prišparala pa 30 eur za karto. Žal mi je edino, da si na poti nismo vzeli časa, da bi šli nabirat kostanj. Srečevali smo ogromno ljudi, ki so si nosili polne vreče kostanja iz gozda. Vzpon od višine 2900m do Torre del Philosopho je bil res težaven, en korak naprej, tričetrt koraka nazaj 🙂 Catanio smo preskočili, sigurno škoda, ker bi se lahko srečali s prijateljico Vlasto, ki so vzpon na Etno načrtovali za naslednji dan. Glede napotkov sva se slišali le preko telefona. Apartma sem rezervirala v Sirakuzah sredi mesta. S parkiranjem ni bilo težav, osrečili smo pa tudi Hani, ker je lahko šla v McDonalds na Happy meal. Zjutraj sem šla na tek in v izvidnico, kam jih bom peljala kasneje. Vsi radi bolj dolgo spijo in dokler so vsi pokonci, sem jaz že nazaj iz treninga s svežim kruhom. <3

Da smo malo čuvali Doro, je večkrat Toni ostal z njo v apartmaju, punce smo pa same pohajkovale po mestu. V Sirakuzah smo se skupaj sprehodili po čudoviti Ortigii, kjer sem se v eni od dveh mini plažic naplavala v morju (24 stopinj!), šli na božansko pico, popoldan pa punce same do grškega gledališča, ki je pod Unescovo svetovno dediščino. Južneje od Sirakuz je veliko lepih plaž, a smo vse izpustili ter šli do Agrigenta. Ker se doline templjev zelo dobro spominjam iz kolesarskega popotovanja, sta si to prelepo arheološko najdišče ogledali Zara in Hani sami. Dodatno sem jima vzela avdio guide. Zelo sem bila vesela in ponosna na Zaro, da je tako lepo vodila svojo manjšo sestrico in skrbela zanjo. Na celem potovanju sta vedno imeli skupaj sobico in veliko časa sta preživele skupaj. Prespali smo blizu Scale dei Turchie, čudovite bele skale, kjer smo uživali ob sončnem zahodu in pivu. Vreme smo vseskozi imeli čudovito. Dan smo preživeli v vasici Corleone, mafijsko mesto, od koder je veliko mafijskih donov. Obiskali smo muzej, šli na testenine v lokalno restavracijo ter kmalu popoldan proti Trapaniju. Vasica Corleone mi je bila neznansko všeč, ozke uličice, hribovita pokrajina naokrog in ta misterioznost mafije. Škoda, da nismo ostali dlje! V Trapaniju smo stanovali v mestu, šli na nočni sprehod, zjutraj sem pa tekla na Erice, kjer smo se dobili. Punci sem gor sicer poslala z gondolo, a ravno takrat žal ni delala.

Zadnje tri dni smo preživeli v san Vito Lo Capo, lep apartma z razgledom na morje. Žal se nam je ravno na tej elitni lokaciji, ki je znana tudi kot plezalski raj, skisalo vreme. Dolga peščena plaža, raj za Hani in igranje v pesku, ter za Zaro in sončenje. A žal je postalo vetrovno, morje razburkano. Tekla sem na Monte Monaco, sprehodili smo se čez nacionalni park Zingaro in se sprehajali okrog ene od številnih jam. Kljub slabšemu vremenu, nam ni bilo dolgčas. Zara naju je naučila CAMBIO. Kartali smo dolgo v noč! Toni nam je kuhal kosila. Nekaj sem tekla, vsekakor pa mi je ostalo še kar nekaj neprehojenih stezih za naslednjič! 😉

Mislim, da nam je vsem Sicilija ostala v prelepem spominu. Prehitro je minilo, veselim se pa že naših novih skupnih dogodivščin. Zara je pred kar nekaj prelomnicami v življenju in če v letošnjem šolskem letu uspešno opravi maturo, sem ji obljubila, da gremo na Maldive. 🙂

Categories