16. Ljubljanski maraton – druga maratonska razdalja

Septembra sem pretekla 60 km, v prvih treh tednih oktobra pa zgolj 49 km. Temu primerno me je bilo precej strah Ljubljanskega maratona. Čez teden niti nisem imela dosti časa razmišljati o maratonu, ker je bil moj delavnik tak: 5:45 budilka, 7:00 služba, 15:30 predavanja, domov sem pribiciklirala okrog 20:00, pol ure gor ali dol. Vsak dan! Ko sva kolesarila okrog Sicilije sem zvedela, da sem sprejeta na podiplomski študij in že žanjem te sadove – tak da edini prosti čas, ki ga imam, porabim za pisanje seminarskih nalog. :/ Ampak nedelja je prišla in počutila sem se fizično ok. Rekla sem si, da če mi že prvi krog ne bo šlo, bom zavila v cilj po enem krogu. Ta misel mi je sicer bila grozljiva. Tega si res nisem želela, se predat po enem krogu? Ne, to moram speljat do konca! Lansko leto sem na Ljubljanskem maratonu šla na polovičko, ki sem jo pretekla s časom 1:55 in to komaj! Cel Bežigrad me je zbediral do konca, sploh pa neskončna Dunajska, ko sem kar hodla in nisem imela nobene motivacije. Zato sem s strahospoštovanjem čakala to neskončno dolgo Dunajsko cesto, ki jo bo treba pretečt dvakrat, pa mi je letos na celem maratonu bilo bistveno lažje obakrat, kot lani enkrat. Hja, pomembno je kakšen dan imaš, predvsem pa kakšne misli imaš v glavi! Zgodilo sem mi je isto kot v Radencih – prvi krog sem pretekla brez težav, z velikim užitkom in lahkotno, vendar s preudarnim tempom, nič se nisem forsirala. Počasi pa ziher! 🙂 Mislim, da sem ga pretekla s časom 1:55. In že so me usmerjali levo v drug krog, nešteto polmaratoncev pa desno v cilj. Včasih kdo reče, da se mu ne zdi predstavljivo it še enkrat tečt isti krog, kot si ga že pretekel, drugi pa med tem grejo že v cilj. Meni se hvalabogu še zaenkrat to ni zgodilo. Do sedaj mi je bilo the best iti v naslednji krog – kar osvobodiš se iz množice, malo še navijajo in ti ploskajo (sploh ženskam), potem pa se vse skupaj sprosti in ostane nas veliko manj. Kar naenkrat tečeš v tišini, noge te pa kmalu začnejo opozarjat na neko napetost in, da bi jim bolj pasalo hodit. Ampak ti se ne daš! Včeraj me skoraj nič ni bolel križ, me je pa že na 26.km nekam čudno bolela stegenska mišica – ne bolela, kar trda je postala, kot da bi že med tekom imela muskelfiber 🙂 Pa še kar ne morem verjeti, da sem v takem stanju brez težav prišla do cilja. Ta teža v stegnih me je skoz spremljala, ampak sem jo vztrajno odganjala. Bala sem se, da me zagrabi kak krč. Mislila sem na druge stvari, ampak pojma nimam na kaj. Kakšno besedico smo rekli s kakšnim sotekačem, pa spet sem se osamila. In tako sem dočakala cilj v času 3:55. Za 13 min. boljši čas kot v Radencih, pa brez kakšnih večjih priprav. Sem čisto zadovoljna! Simon je iz 4:33 izboljšal čas na 4:08. Super! Na cilju sta me pričakala Uroš in Aleksandra ter Martina z mrzlim pirom. Malo je bilo sicer mrzlo, a brez pira ni maratona. 🙂 Hvala Martina! Čestitke sotekačem pa tudi vsem navijačem, ki so toliko časa stali na mrzlem in čestitke organizatorjem, za tako dobro izpeljan maraton, tujci so čisto navdušeni! Na okrepčevalnicah ni bilo gužve, Strojmachine pa še vedno povzročajo kurjo polt. Čez slaba dva tedna me čaka Sladkih 6, čez 11 mesecev Celje-Logarska, pa še kaj vmes 🙂

This entry was posted in , , . Bookmark: permalink.

4 Responses to 16. Ljubljanski maraton – druga maratonska razdalja

Bravo!
Tisto, en ali dva kroga, je pa stvar tega, kako si "naštelan". Ko sem bil prijavljen za maraton, mi ni bil noben problem v drugi krog, naj bo LJ ali Radenci. Letos sem bil prijavljen na polovičko, v glavi sem imel en krog in mi je bilo popolnoma nepredstavljivo, da bi moral še enega. Pa morda drugo leto spet…
LP, vencelj

Vencelj, to pa se čisto strinjam s tabo! Ko si pa naštelan za 42, pa tako ni varjante, da bi zavil po enem krogu v cilj (razen, če te res hudo matra prvi krog predvidevam) 🙂
Sledim dosežke nekaterih ultrašev in marsikoga, ki res dobro teče, pod tri ure maraton, ali okrog tri ure, in pol si mislim-kaj jaz tukaj neke nakladam?? moj čas je ena taka povprečna sredina, mesečna kilometrina pa tudi bolj boga.:D …
…kar sadiš, to žanješ, kot si rekel..
LP in uspešno v Crikvenici!

Nekateri so ultraši (s srcem in dušo), nekateri se nekaj silimo, a nam je tek le ena od stvari v življenju (še zdaleč ne najbolj pomembna)in je tudi "domet" na tekmah temu primeren…Nekateri kolesarijo okrog Sicilije (bravo!), drugi kolesa sploh nimamo…skratka, ljudje smo si zelo različni in prav je tako. Vsak se trudi na svojem področju in to je tisto kar šteje.
Tvojih 3:54:38 je pa odličen rezultat! Upala si si na 42 km in s progo odlično opravila. Čestitke!
Važno je, da ŽIVIMO svoje življenje.
LP, vencelj
Pa hvala za lepe želje za Crikvenico!

Čestitke obema za uspeh na ljubljanskem maratonu…..aja pa Katka nisi mi povedala da maš tko fajn blog, sem celga prebrala z užitkom:)

Sara

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Categories