Zjutraj dobim sporočilo od sodelavke Nine, da ji ni zvonila budilka in da je ne bo v službo, kar je pomenilo, da najbrž ne bom mogla prej iz službe, kot sem nameravala. Še dobro, da sem vse spakirala prejšnji večer in da Kristi zmeraj zamuja. 🙂 Ekspresno sem uredila vse stvari, stlačila nekam še 15 minut, da mi je Vojko naredil ultrazvok (stokrat hvala Vojkotu in Metki, ki krpata moje poškodbe in bolečine!), saj me je cel teden bolel gleženj in kljub vsemu sem lahko šla prej domov. Bolečina v gležnju je še najbrž posledica prejšnjega vikenda, ko sem v treh zaporednih dneh pretekla 75 km. Malo sem bila v skrbeh kako bom speljala tridnevni etapni tek sedmih občin okrog Ivančne Gorice (124 km) z mojim nestabilnim gležnjem. Dobimo se Natalija, Kristi in jaz…in akcija… že se vozimo avanturi nasproti…:) Za cel vikend se nastanimo v Športnem klubu Tektonik v Ivančni Gorici (hvala Robiju, da je čuval Tima), prtljage pa imamo, kot da bomo tam najmanj en teden. 🙂 Ob petih je bil štart prve etape. Paše mi tečt v temi, s čelko, bil je stresen dan in se relaksiram s pogledom na čudovito zvezdnato nebo. Poslušam Natalijo in Kristija in se kar ne morem načuditi od kje jima vrejo fore in vsa ta pozitivna energija. Odlično se počutim. Ko osvojimo vse današnje skromne višince in nas čaka še samo spust do Ivančne Gorice,  nas pričaka support v avtu. “Zdaj bi pa že lahko bil čas za pivo!?” reče Toni 🙂 Se mi zdi, da je tukaj preskočila iskrica med nami – spoznali smo, da smo iz istega testa, da si vzamemo čas za pir in neumnosti in se nam ne mudi osvajat osebne rekorde in tečt na čas, v ospredju je druženje. Moj gleženj se odlično izkaže, me ne boli, ves čas pa čutim, da ne tečem lahkotno, da tečem drugače kot običajno. Ko se vrnemo v klub Tektonik, Toni nabije muziko (že prej izvem, da je tudi DJ :)), nas postreže z narezkom in rehidracijskimi napitki v zelenih piksnah, stuširamo se in prične se še večja akcija! Po par pirih, ko se vsi sprostimo, greva s Kristijem do avta po torto in presenetimo Tonija, saj ima isti dan rojstni dan. Upihne svečko, presenečenje odlično uspe. Na tem mestu priznam, da torta ni bila plod mojega dela, ampak smo jo kupili pripravljeno. 🙂 Zažuramo do dveh, treh ponoči, končamo v Flirt-u in se pogajamo za prestavitev ure jutrišnjega štarta, ob osmih zjutraj nam glede na razmere najbrž ne bo ratalo… 🙂

start prve etape, ob 17:00

Medved pozor! Območje tekačev! 🙂

v cilju prve etape

happy b-day Toni!

zaključek dneva v Flirt-u 🙂

Tokrat nas zbudi moja budilka, dan enostavno morem začeti s kavo in dolgim mirnim zajtrkom. Skrbi me kako bom tekla, saj šepam. Danes je pred nami tretja, zadnja etapa – 46 km. Štart je seveda spet prestavljen na deveto uro. 🙂 Peljejo nas par km do izhodišča – Radohova vas. Jutro je precej hladno, v primerjavi z včerajšnjim. 6 nas je tekačev, ki tečemo celo razdaljo – Toni, Kristi, Natalija, Boris, Uršula in jaz. Matjaž preteče prvi dve etapi, zaradi bolečin se ponudi za nesebičen support iz avta v zadnji etapi. Pridružita se nam naš Rok – Koreninc in Leon – Grenki ter prvih par kilometrov Neja. Start je bil zame precej boleč in dvomljiv – totalno sem šepala od avta do štarta. Spet sem vzela dva naklofena. Prvi kilometer je bil najhujši, potem sem se počasi utekla in tečt mi je šlo lažje kot hodit 🙂 Posijal je sonček, pozitivna energija se je vrnila. Vsi so bili presenečeni, sploh spremljevalci v avtomobilu, da še zmeraj z nasmehom in poskočno tečem. 🙂 Energija tako pozitivne družbe me je dvignila. Zadnjih 7 km je spet bilo težjih in bolečih, kar čutila sem kako je popustil naklofen. Vsak napačen korak me je zabodel v gležnju. Zadnja ravnina iz Višnje gore se je neskončno vlekla, čutila sem, da malo zaostajam za ostalimi. Smo pa ostali skupaj: jaz, Toni, Natalija in Boris – v dobrem in slabem, do konca! 🙂 Jaz sem imela ene izpade odvečne energije in evforije, kot da se mi malo meša, ampak ostali me niso nič čudno gledali, vsi smo pravzaprav taki, malo odpičeni…;) To mi je všeč! Preprostost ljudi, ki me obdajajo, razumljivost in neizmerna pozitivnost! Cilj je bil sladki. Z Natalijo sve bile raznežene do solz. Poslikamo se in se preoblečemo, saj nas Toni spet vljudno vabi na iztek na sobna kolesa po uspešno pretečenih 124-ih kilometrih. Tokrat nas je na spinningu več, super se imamo. Sledi tuš, razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in nagrad, narezek in zelene piksne ter slovo, ki je za vse bilo kar malce melanholično – poslovili smo se s težkim srcem, a upanjem, da se kmalu spet snidemo… tekom vikenda smo skovali precej idej, da spet kakšno ušpičimo! 😉

štart tretje etape

Bogenšperk, lebdimo in letimo 🙂

Bakrc – kapelica iz Fructal-ovih flašk

tik pred ciljem je bilo že malo hudo 🙂

CILJ: Ivančna Gorica, pa smo jo le dočakali 🙂

moja motivatorja 🙂

Toni, vsa čast za organizacijo in neizmerno dobrosrčnost! Hvala vsem za nepozaben vikend!! <3