Category: podaljšan vikend

Vikend v Kranjski Gori

Minuli vikend smo se potepali po Kranjski Gori. Tokrat ne s kombijem, nastanjeni smo bili v apartmaju pri prijateljih. V soboto zjutraj sem tekla v Krnico in se vrnila kot prerojena. Čudovitih 16 km, morda bi lahko tekla malo počasneje, saj sem čutila utrujenost in težke noge cel popoldan. Za naslednji dan sem imela v načrtu povzpeti se na Triglav, pa mi je spet Hani prekrižala načrte, ker na Gorenjskem prespi skoraj cele noči. 😉 Prvič se je zbudila šele 5:15, takrat sem pa jaz že zdavnaj želela biti na izhodišču v Krmi. Po razmišljanju se mi pravzaprav niti ni ljubilo iti v nedeljo na Triglav zaradi prevelike gneče, je le glavna sezona, pa še lep vikend. 
Ko sem se vrnila iz Krnice, sva se s Tonijem zamenjala, šel je na Špik, nabirat višince, saj jih na Dolenjskem zlepa ne moremo nabrat toliko. Tour des Giants , 330 km dolga tekma z 24000 višinci, kamor je prijavljen Toni septembra, se vztrajno približuje. Popoldneve smo preživljali skupaj in lahko rečem, da je to bil eden lepših vikendov, celo najlepši, odkar imava Hani. Doma je Toni veliko časa odsoten in sama skrbim za najino princesko, zvečer jo največkrat sama skopam in uspavam. Tukaj smo pa bili skupaj in Toni mi je pomagal pri vseh opravilih. Veliko časa je preživel s Hani, je pa pravzaprav sedaj vedno lažje, saj se že zelo odziva na okolico, se sama igra, po svoje komunicira in tudi joka je manj (minili so krči, prav tako prvi zobki). 
Čeprav včasih kar hrepenim po visokogorju in idili v gorah, sem se za nedeljsko turo naposled raje odločila za raziskovanje bližnje okolice in tekla iz Kranjske Gore proti Planici ter na Ciprnik. Vračala sem se mimo Vitranca in jezera Jasne. Verjetno nikoli več ne grem na Ciprnik iz Jasne, saj je pot iz Planice bistveno lepša, pa še srečala nisem prav nobenga, iz smeri Jasne pa precej pohodnikov. Spust je zaradi strmine in korenin precej tehnično zahteven in meni osebno kar zoprn, sem ga spoznala že meseca decembra, ko sva nazadnje bila v Kranjski Gori , že visoko noseča. Takrat mi je Toni prvič rekel, da sem postala počasna. 🙂 Ja, ta strmina me je res ubila in sem komaj prilezla do Vitranca. Kilometrov ne vem koliko je naneslo, ker mi je zatajila ura, je pa bilo dobrih 1000 višincev. Odsotna sem bila 3 ure in pol, s tem, da sem si vzela čas in namočila noge v mrzlo jezero na koncu. Sem ga pa malo biksala glede poti že iz Planice, saj sem bila prepričana, da vodi pot na Ciprnik kakšen kilometer naprej po dolini Tamar. Pa sem kaj kmalu ugotovila, da nekaj ni vredu s potjo, pogledala zemljevid in se obrnila nazaj proti Domu Planica, od koder vodi lepa markirana lovska pot.
V dolini sem bila  konkretno kuhana, sonce je ob enajsti uri že neusmiljeno žgalo. Doma me je čakalo kosilo, nato počitek in skupni popoldanski sprehod po centru, preden je prišlo poslabšanje vremena in dež.
…vsega lepega je prehitro konec… v ponedeljek zjutraj smo se vrnili na Dolenjsko, na poti domov sem preko Spletna TV gledala prenos teniškega dvoboja bratca Marinoja z indijskim sotekmovalcem in Marino je zmagal, ter se s tem uvrstil v polfinale na Olimpijskih igrah gluhih v Turčiji, v Samsunu. Vsakič, ko gledam posnetek zaključka tekme in njegovega odziva, jokam in obenem se neskončno veselim njegovega dosežka. Jutri pa držim pesti za polfinalno tekmo. GO Marino!!

jezero Jasna, jutro
Krnica
Planica
Ciprnik 1745 m
razgled na Planico iz Ciprnika

osvežitev v jezeru Jasna
popoldanski sprehod po Kranjski Gori

Categories