Articles from: November 2013

Bijele stijene in morje

Po moji celodnevni službi in dolgi nočni pustolovski vožnji čez Kočevje, Brod na Kupi, Mrkopalj (srne, lisica, zajec, divje svinje na cesti, noč čarovnic in neskončni gozdovi polni medvedov) naposled v četrtek, oz. že v petek malo pred tretjo uro zjutraj ustaviva avto in prespiva pri izhodišču za Bijele stijene – Begove staze, na dolgi makedamski poti iz Mrkopalja. Pot naju je pripeljala sem, saj sva štartala precej brezciljno, oziroma bolje rečeno: z številnimi cilji – bistveno pa je, da se gre na morje. Moja ideja, da bi še ponoči obiskala bližnji Klek (1181 m) – legende pravijo, da tukaj plešejo čarovnice, pa še noč čarovnic je, je hitro propadla, saj sva kar malo prestrašena od razburljive poti – mene niso prestrašile čarovnice, ampak misel na območje medvedov. Na smrt utrujena zaspim, a se že ob svitu zbudim in po zgolj parih urah spanja samo še hedonistično poležavam – vau, trije čisto prosti dnevi, popolna svoboda. Novo jutro, nov dan, sonček, okolica pa zgleda bistveno bolj prijazna podnevi, kot je bila ponoči. Obilen zajtrk in kavica… ter počasi novim dogodivščinam naproti… 
Bijele in Samarske stijene se nahajajo na območju planinske verige Velika Kapela, na vzhodnem delu Gorskega Kotarja. Najvišji vrh je Kula (Bijelolasica) – 1534 m, najvišji vrh Bijelih sten pa se nahaja na 1335 metrih nad morjem. Bijele stjene so edinstven geomorfološki fenomen Krasa, ki ga odlikuje čudovita pokrajina. Bele kamnite grmade se dvigajo tudi čez višino petdesetih metrov. Pot je zelo lepa, gozdovi v jesenskih barvah me zmeraj fascinirajo, markacij pa kolikor želiš, res dobro označeno. Pot je kratka, kakšno urco normalne hoje. Midva potrebujeva veliko več časa, saj se full ustavljava, slikava.. po operaciji še zmeraj morem paziti in biti čimmanj aktivna. 🙁 Malo pred vrhom, kakšnih 15 minut, stoji Planinski dom in bivak, ki je odprt in zelo prijeten, založen z drvami in ozimnico, blizu je celo WC in voda. Skratka: na voljo vse za preživetje! 🙂 Pot do vrha je zanimiva, prava mala via ferrata, je treba uporabiti še roke in malo poplezati, je pa zaščitena z sicer ohlapnimi zajlami. Z vrha je lep razgled na celoten preplet belih sten, vrh Klek, znan po čarovniških legendah, smučarsko središče Bijelolasico ter na okoliške manjše hribčke, ki so mi popolnoma nepoznani in zastirajo pogled do morja. Ni občutka, da sva pravzaprav na poti do morja, občutek je čisto planinski, klima pravtako. Spiva pri 3-eh stopinjah, podnevi je sicer toplo, a na vrhu močno piha. 
Za Bijele stijene pred tem še nisem slišala. Iz Ljubljane so oddaljene 134 km. V bližini so še Samarske stijene, zagotovo tudi zanimive. Krasna narava, vredna občudovanja, krasne poti in prelep izlet! Vsekakor priporočam!

bivak
wc
voda

najvišji vrh v ozadju Klek, kraj čarovnic 🙂

smučarsko središče Bijelolasica

Bijele stijene

postelja, tuš in potujoča kuhinja 🙂
Popoldan in naslednja dva dni preživiva ob morju in odkrivava zalive ob Jadranski magistrali. 

Jablanac

Starigrad (Senj)

v ozadju Goli otok

kosilo – nočni ulov

Categories