Yes! Prebila sem led in po treh letih netekmovanja, sem končno spet stala na startu organiziranega dogodka (razen Triglav trail run v avgustu lani). Toni me je v zadnjem trenutku prijavil na Savinjski trail preko mojega kluba KGT Papež, dolg 28 km z 2000 vzpona, po tem, ko se zaradi zdravstvenih razlogov nisem prijavila ne na Istra 100 milj, niti Vipava 100 milj. Že celo leto imam v epizodah težave s prebavo (očitno gre za intoleranco na gluten). Tenirala sem zadnje tri mesece redno, solidno, v zadnjem mesecu vklučila tudi fartlek in intervale, ampak nič pretiravala, v vsakem treningu sem uživala. Toni je ocenil, na podlagi “testa na Pristavo”, da sem v zadnjih tednih izboljšala formo in da bi lahko šla na Savinjski tek, ki šteje za državno prvenstvo v kratkem trailu. Sprva sem rekla, da ni šans, tako kratka razdalja mi ne gre in bom zadnja na cilju, a po premisleku, sem si pravzaprav želela prebiti let in začet tekmovati. Dosti je bilo pavze! V resnici pa tudi Toni ni verjel, da mi bo šlo dobro, ker konkurenca je bila huda.

Največja skrb mi je bila, kako bo z mojo prebavo. Velik stres mi povzroča, da na vsakem treningu iščem grmovje, na tekmi bi to bilo toliko bolj stresno. Dolgotrajna diareja je vztrajala še par dni pred tekmo, krvni tlak je bil iz dneva v dan nižji in komaj sem se držala pokonci, čeprav sem se trudila skoz vnašati dovolj tekočine. Zadnje dni sem popolnoma izključila gluten in na dan tekme sem se počutila odlično, brez prebavnih težav.

Zahvaljujoč moji zlati mamici, ki je skrbela za moji dve punčki, sva lahko s Tonijem šla proti lokaciji tekme (Limberk, Griže) že večer prej in tam prespala v avtodomu. Dora se vsako noč prebuja in včasih res slabo spim, tako da mi je noč brez otrok bila kot balzam, spala sem kot polhek. 🙂 Zjutraj dolgo poležavanje, priprava in ogrevanje ter želja, da kmalu startamo, pa bo kar bo. Trasa je bila precej težka, vzponi ter spusti zelo ostri, strmi, mestoma blatna drsalnica. Svoje je naredilo deževje, sneg, pa tudi pohodniki pred nami. Tekli smo na Bukovico, Gozdnik, Mrzlico, Kamnik in Hom. Strmina Gozdnika mi je bila poznana že iz Knap trail-a. Ko se je iz vrha Gozdnika pot prevesila navzdol, me je veter kar zaslepil. Brisala sem si solze in bolj na blef kot sigurno tekla navzdol, saj mi je bil vid čisto zamegljen. Tudi spust iz Kamnika sem šla kot po jajcih, čeprav so očitno drugi imeli še več težav. Vse bolj sem se namreč začela približevala tretjeuvrščeni Barbari Jolič. Če bi mi tehnično zahteven spust šel bolje, bi jo najbrž lahko že tam ujela. Čeprav sem predhodno imela dobri dve minuti zaostanka za njo, sem jo na zadnjem, šestem vzponu dohitela in tudi šla naprej. Misel, da bi mi morda uspelo državno prvenstvo končati na 3.mestu, me je preplavila z adrenalinom. Bolj taktično bi ji bilo slediti in verjetno bi za zadnje metre tako ohranila več moči. Počasi me je začela dohitevati nazaj. Nekaj časa sva tekli skupaj, zadnjih 300 metrov pa je začela pridobivati prednost in tako sem za 6 sekund zaostala in končala na 4.mestu, s časom 3 ure 14 minut. Zelo zelo sem zadovoljna s svojim tekom, počutila sem se odlično, strme vzpone sem zmogla brez težav, kar mi je samo lepa motivacija, da nadaljujem, kakor sem si zasnovala in sem na pravi poti, da se še izboljšam. Za mamico, ki hodi v službo, doma dela v pivovarni in skrbi za dve mali navihanki, vedno brez varstva, razen ko iz Radencev pride moja mami, mislim, da včerajšnja predstava na kratkem trailu ni bila slaba. 🤪 Čestitke prav vsem tekačem, pohodnikom, prostovoljcem in organizatorjem! Imeli smo se čudovito, izpeljali ste krasen dogodek! Res sem neskončno uživala v družbi tekačev, te pozitivne druščine ljudi, ki te zmeraj napolni z energijo.

Ponavadi greva s Tonijem med zadnjimi domov, tudi tokrat ni bilo dosti drugače. Z Ivijem smo dolgo klepetali, in Katka je spet postala lačna. 🤭Šli smo v bližnjo pizzerijo in ker je bila oddaljena samo 400 metrov, smo šli peš. Vsi trije bosih nog 😅 Hvala Ivi za družbo, bilo je super!

REZULTATI: https://www.arrowliveresults.com/SavinjskiK6trail2023