Začelo se je na Krku. Čisto spontano, kot večina stvari v mojem življenju. Preveč skrbi in težav se je nabralo, in ker Toni nima časa in ga ne bo imel še lep čas, sem trikrat globoko vdihnila, spakirala in na krajši vikend oddih peljala moji punci, v kamp Omišalj na Krku. Z avtodomom, ki sem ga prvič sama vozila in prvič sama ravnala z elektriko, vodo, spraznitvijo wc-ja.. – vsem kar pač paše v VanLife:) Zakaj ravno ta kamp, me sprašujejo!? Ker sem slišala da je zelo dober, da ima bazen in ker je dokaj blizu.

Ta uvertura v naše potovanje je bila, sedaj ko gledam nazaj, pravzaprav neverjetna! Hani je spoznala prijatelje iz Slovenije, s katerimi se je družila cel vikend, prvič je bila sama pri animatorju Marku in nasploh prvič je sama tavala naokrog po igralih, brez da sem bila čist vsak moment zraven in bilo ji je super.

Po štirih dneh smo šle domov, Hani si je želela zaključka v vrtcu in plesnih vaj, mi je pa kaj kmalu bilo jasno, da smo se vrnile čisto brezveze, treba je izkoristiti predsezono, ko še na morju ni nobene gneče. Že čez štiri dni smo šle na zabavo Uršule (Drejka team) v Borovnico. Toniju ni uspelo, da bi se nam pridružil. Od tam pa v neznano … slučajno sem se odločila za Istro, kamp Lanterna, ki bi naj bil zelo vredu za otroke. Res je bil nad pričakovanji, Hani pa maskoto Omija oz Omišalja zamenjala za Marota, maskoto Valamar resortov. Pet dni smo bile same, nakar se nam je pridružila prijateljica Anita z dvema podobno starima otrokoma. Bilo je perfektno, neskončno hvaležna sem ji za vso podporo, varstvo Dore in možnost teka! V par dnevih sem pretekla skoraj 50 km. Izmenjevale sve se za varstvo, ena je tekla, druga imela ta čas štiri otroke… ne vem sicer, kaj je bilo težje 🤪 Dnevi so hitro minevali in že smo se v Medveji dobili s Tonijem, ki je peljal na Krk mojo prijateljico Jano z dvema otrokoma in prišel do Medveje, da sem lahko skočila na Učko. Startala sem pred šesto uro zjutraj in čeprav sem sprva bila tečna od pobiranja pajčevine iz obraza in telesa, sem do vrha ravno prišla v tapravi feeling in v čisto spodobnem času. V kamp sem se vrnila, ko so še vsi spali in tudi mleko, ki sem ga zjutraj izčrpala za Doro, je bilo nedotaknjeno. 🤔

Še isti dan smo krenile proti Krku, nam že poznani Malinski. Z Jano in njenima dvema otrokoma, Saro in Oskarjem, smo skupaj preživeli dober teden, vmes skupaj skočili še na Cres in Lošinj. To je bilo res divje, dve nori babnici z štirimi otroci, nardili sva en kup prekrškov, ampak vse se je dobro končalo 🙂 Ogledali smo si Mali Lošinj, veliko poti prekolesarili, pretekli, si ogledali prekrasen Veli Lošinj, se spustili do Mrtvaške, zadnji dan pa do mesta Cres in Lubenic ter Valuna. Prelepi kraji, kamor se nedvomno čimprej vrnemo! Bi ostali že sedaj dlje, če nas ne bi pregnalo par dni slabega vremena.

Po Krku je ponovno sledila ISTRA. Najprej noro lep in pester vikend v Radičih pri Čampatih. Toni je spet uletel za en dan, jaz opravila dva krajša tekaška treninga. Hvala 🙏 Trenutno smo v Zeleni Laguni med Porečem in Vrsarjem. Ujele smo ritem in veter in če me ne bi že počasi v ozadju kljuvale skrbi, obveznosti do zaključka študija… se mi še dolgo ne bi prav nič mudilo domov …. 🙂

HVALA srčici moji zlati, da sta tako potrpežljivi, da skupaj zmoremo vse in se imamo nadvse lepo 🥰 Rada vaju imam do lune in nazaj!! 🥰