V soboto, 15.2. smo se udeležili prvega trekinga za Alpe Adria Trekking Cup, v Istrskem kraju Brtonigla. Tovrstni daljši teki med vikendom mi odgovarjajo, že zaradi priprav na Istra 100 milj, katerega datum se tako naglo približuje, treninga je pa zmeraj daleč premalo. Zjutraj je budilka zvonila ob 5:00. Med tednom se mi je nabralo premalo ur spanca ter utrujenost od vseh obveznosti, zato sem Tonija želela prepričati, da zaspiva naprej in greva kasneje tečt po okoliških hribih. Na srečo je moje prošnje ignoriral in vonj po kavi me je spravil na noge. Vozim nekje okrog Postojne, opazujem prebujanje dneva, v ogledalu pa naenkrat zagledam žive barve prekrasnega sončnega vzhoda, kar mi povrne optimizem. Še zmeraj bi sicer vse drugo raje počela kot tekla. 🙂 Prispeva v Brtoniglo, hitiva po kartonček in mapo. Majice ne dobiva, ker sva se prepozno prijavila. 🙁 Ponavadi dajo na spletno stran karto s kontrolnimi točkami že večer pred tekom, tokrat so pa naredili kar nekaj sprememb. Objavili so vse karte razen v ultra kategoriji. Štartali bomo na kronometer, eden po eden, z deset sekundnim razmikom. Zjutraj pa nas pričaka še novica, da v mestu Koper dobimo dodatno karto mesta, kjer bomo morali najt tri kontrolne točke. Stvar se še bolj zakomplicira na avtobusu, ko ugotovim, da sem po neumnosti vrnila osebno izkaznico v denarnico, denarnico pa pustila v avtu. Iz Brtonigle so nas z avtobusom peljali v Koper, kjer je bil štart, nato smo pa tekli gori doli naokoli proti Brtonigli čez hribeke in dolinice. Prepustim se situaciji, bo kar bo. Prvo oviro preživim, na meji, na avtobusu namreč ne gledajo osebnih. Juhuu… mejo bo treba prečkati še enkrat, a do takrat je še daleč… bova že kaj pogruntala. Toni poda predlog, tak čisto v njegovem stilu – da bo “od meje tekel do avta in nazaj in pač zgubiva uro, dve uri, pa kaj”. Seveda oporekam tej ideji. V Kopru nas postrojijo v vrsto, jaz štartam čisto ta zadnja, saj se tudi zadnja prijavim. Zelo zanimiva izkušnja, ta mestna orientacija, v začetku se je zdelo, da so s tem zakomplicirali stvar, a je bilo potem zelo zabavno. Do KT 4 smo šli še po cesti, pol pa se je začela trail avantura. Spet ni manjkalo blata, prečkanja potokov in luž in Speedcross-ke so spet dobro obnesle. Večkrat sva zabredla v trnje, ki se te je kar oklepalo, na komaj še prehodno pot. Zvečer sem videla, da imam čisto popraskane noge. Najtežje je pa bilo teči po premočenih zoranih njivah, ko se ti na vsak superg nalima najmanj kila blata. Pot je bila zanimiva, pestra, seveda ni šlo brez bližnjic, ki so se večkrat izkazale za ravno nasprotno. Od mokrote v supergu in nagrbančene kože na podplatu se mi je po kakšnih dveh urah naredil žulj in do konca ni popustila nadledžnost tega žulja pri vsakem koraku. A sem ga ignorirala in zdržala nadaljnih pet ur v takem stanju. Poleg drugega prečkanja meje brez osebne, ki je pravtako šlo skozi brez problema, brez izgovorov, saj nam tekačem niso gledali osebnih, je še adrenalinski del predstavljalo prečenje slapa v kanjonu reke Argile, v “bližini” kraja Momjan. Pohvale organizatorjem, saj so na obeh straneh imeli ekipo iz gorske reševalne službe, ki so nas budno opazovali, da smo vsi prišli čez reko živi in zdravi. Nato pa po zajlah v klanec.. pa je bilo konec luštnega. 🙂 Od tukaj naprej sem se bolj ali manj še samo matrala, nisem več tekla z užitkom. Ampak ne more zmeraj biti vse najlepše in najlažje. Zmogla sem do cilja in bila neskončno happy… samo da je bilo konec in da sva v cilj prišla pred nočjo. Na poti sva tako bila 7 ur 10 minut, nabralo se je 1800 višinskih metrov, ter dobrih 50 km. Predolgo sva stala na mestu v ciljnem šotoru in Tonija je zazeblo do kosti. V avtu sva se grela, ne vem, pol ure, eno uro, dokler nama na šipo ne potrka Robert in reče, da sem zamudila podelitve nagrad in naj si grem iskat nagrado za 2. mesto v ženski kategoriji. Mi je bilo kar žal, da sem zamudila. Čestitke vsem tekačem! Sploh čestitke Meti, ki je prva v ženski kategoriji! Bravo!! Se vidimo čez slaba dva tedna, na pustno soboto, 1. 3. v Marčani (Istra)! 

karta za mestno orientacijo za začetek trekinga

Titov trg, Koper, start

kakšno veselje, da sva brez težav prečkala mejo….:)

v cilju