Katka.run
Articles from: April 2012
8 urni FORMAraton v Tivoliju 2012
V soboto je potekala že četrta dobrodelna izvedba 8 urnega teka v Tivoliju z nabiranjem krogov, dolgih 1,964 km. Na tek sem šla čisto brez pričakovanj, kar se zmeraj izkaže kot odlično. 🙂 Že pred deveto uro zjutraj smo se zbrali v “baznem taboru” skupine Never give up. Miha nama je dostavil najine NGU majčke, tako, da nas je večina v skupini bila podobno opremljena. 🙂 Na začetku teka je kakšno uro deževalo. Ampak nas dež ni pretirano motil, niti oviral. Občasno je posijalo sonce in bilo skoraj prevroče, potem je spet padla kakšna kaplja, nato je zapihalo in nas je malo zazeblo itn. Tako da je bilo vreme res pestro. Simona sem zgubila že v prvem krogu, ker sva s Petrom padla v debato o potovalnem kolesarjenju in potem sva se naslednjič srečala, oz. se počakala šele čez 22 krogov, ko sva že pretekla maratonsko razdaljo. Medtem ko sem ga čakala, sem popila pol pira in hitro mi je bilo žal, saj po tem nisem mogla več tečt naprej. Par krogov sem se kar ustavljala na naši postojanki, jedla, pila in skoraj me je zamikalo, da bi se vlegla na sonček in to je to! Pa ni bilo tako enostavne rešitve, nekaj me je vleklo naprej. Malo sem se pogovarjala z enim, malo z drugim, spoznala sem ogromno novih, krasnih ljudi, rešila sta me pa tudi makovka s pršutom ter mlečni riž s čokolado in tako so se krogi spet začeli nabirati.
Na koncu sem pretekla 35 krogov, kar je naneslo 67,76 km in zadostovalo za šesto mesto. Garmin ura nama je pokazala 1277 višinskih metrov in skurjenih nekaj več kot 4.000 kalorij. Izboljšala sem lanskoletni rezultat in dobila upanje, da bom mogoče pa letos zagledala cilj v Logarski dolini. 🙂 Po teku, razglasitvi rezultatov in čestitkah vse povprek, smo se poslovili. Midva sva razbolele noge namočila v vroči kopeli. Zvečer smo se pa dobili pri Kristiju in si pripravili večerjo – no, Peter nam je spekel slastno lazanjo, Darinka pa naredila solato iz repincla in rukole, mnjami, pred tem pa je Klemen poskrbel za prigrizek, bili smo konkretno sestradani. Ostali smo brez slabe vesti popivali 🙂 Kakšen krasen večer! Super je bilo, družba fenomenalna, ob polnoči me je pa ornk zvilo, da je treba domov počivat, saj sem imela budilko ob 5:30, čakal me je celodnevni šiht in to zadnji dan na intenzivnem oddelku. Cel dan na nogah, muskelfiber pa konkreten. Uf!:)
Čudovit vikend, ni kaj in hvala NGU-jevcem ter ostalim sotekačem in navijačem za čudovito izkušnjo!
 |
| člani ekip Never give up |
 |
| postojanka |
 |
| Katka 005 in Jotaeater |
 |
| razglasitev rezultatov |
 |
| tek povezuje… |
 |
| …in osrečuje! 🙂 |
P.S. slika 1: Matjaž Vrhunc, sliki 6 in 7: Marko Alpner
Popotovanje k cilju, k sebi!
Zelo sem evforična, saj sva naredila awesome plan za poletno tritedensko kolesarsko popotovanje. Čeprav sva zadnje čase najbolj sanjarila o Islandiji, sva se vseeno odločila za prvotni plan – od Barcelone do Lizbone. Iz Islandije v drugi polovici septembra več ni ustreznih letov za vrnitev domov. Ob španski obali imava že v obdobju prehoda iz poletja v jesen vseeno bolj ugodne pogoje. Ah, kako hitro nas udobnost, lagodnost prevzameta :).
 |
| plan: iz Barcelone do Lizbone tako (2050 km) |
 |
| ali drugače (2280 km). |
 |
| Opcij je več, cilj enak (1830 km). |
To-do list
April bo vse prej kot dolgočasen. Včeraj sem prečrtala prvo alinejo – izpit in oddaja seminarske pri psihologiji. Yes. Ena stvar manj. 🙂 En krasen profesor nam je nazadnje razlagal, kako napačen je naš šolski sistem, v katerem se ne prihaja po znanje ampak po list papirja na koncu in to mu dam še kako prav, vendar žal pri vseh teh seminarskih nalogah in dvanajstih izpitih na leto tudi sama ne morem razmišljati drugače. Naj nas malo razbremenijo, pa bomo z veseljem prihajali samo po znanje. Tako pa imamo en predmet, ki nam ga predavata dva ali celo trije predavatelji in vsak od njih zahteva svojo seminarsko in na koncu pri vsakemu od njih pišeš izpit. Ja, halo? Kako naj vse to opravimo maksimalno dobro in se naučimo kaj? V glavo sprejemamo toliko enega nepotrebnega balasta in zelo malo uporabnih stvari.
Na podiplomskem študiju imamo en kup zelo dobrih predavateljev, zato poskušam čim več hoditi na predavanja, le na tak način lahko kaj od študija odnesemo, tisto piflanje za izpite in pehanje za ocenemi so čisto brez pomena.
Na podiplomskem študiju imamo en kup zelo dobrih predavateljev, zato poskušam čim več hoditi na predavanja, le na tak način lahko kaj od študija odnesemo, tisto piflanje za izpite in pehanje za ocenemi so čisto brez pomena.
To je to-do list šolskih obveznosti, pride pa še nekaj sprostitev, seveda, brez tega ne gre – v nedeljo 8. aprila bo lažje pregurat celodnevni šiht, imava karte za Zola Jesus v Kino Šiški (še ne 23 let stara pevka z izjemnim glasom):
V soboto, 21.4. je na programu 4. tradicionalni dobrodelni tek Formaraton v parku Tivoli. Štart proge se bo odprl ob 9:00 in bo odprta do 17:00. Začneš in končaš pa lahko kadarkoli. Lansko leto je bilo res super, prvič (in zadnjič :))sem pretekla 55 km. Odtečimo kakšen krog, vsak krog šteje! Letos gredo zbrana sredstva staršem otrok, ki se zdravijo z rakom.
Na to-do list še spada načrtovanje poti po Dalmaciji, ki jo začneva 27.4., s kolesom seveda. 🙂 Lansko leto sva ta čas kolesarila po Kvarnerskih otokih in nama je beležka s spiskom odprtih kampov in delujočih trajektnih linij še kako prišla prav. Kupiti morava še nov šotor, potem pa sva pripravljena na novo kolesarsko odisejado! 🙂
